Arhivirana sporočila kategorije 'karkoli'

Nekaj velikega se dogaja

Naj navržem samo nekaj prebranih misli, ki so me spodbudile k pisanju naslednjega besedičenja:

“Ne pozabite, na svetu bo mir šele, ko bo moč ljubezni premagala ljubezen do moči.”

“Človeštvo najbolj ogroža lastna neumnost.”

Nekoč mi je zame “velika” gospa rekla: “Človeštvo potrebuje razpad nečesa, da se ozavesti in dvigne na višji nivo.” Izrečeni stavek je bil namenjen tolažbi moje neracionalne skrbi za okolje in jezi nad človeštvom, ki je pozabilo, kaj je v resnici pomembno. V teh časih, ko se skoraj iz ure v uro pojavljajo nove vesti v zvezi z veliko svetovno finančno krizo, ki posega ne le na področja domala vseh velik držav, ampak na področja delovanja malih ljudi, ta stavek razumem še veliko bolje. Uvrščam se med te male ljudi, laike, ki spremembe spremljajo in se zanje zanimajo. Opažam pa, da nekoliko bolj kot večina povprečne množice okrog mene. Če debata nanese na to tematiko, slišim odzive, ki me jezijo: “To je samo v Ameriki, nas se ne bo niti dotaknilo.” Ali pa: “Ja kaj pa lahko jaz naredim za to?” Pametuje lahko vsak po svoje, že res, ampak se mi zdi bolje, da vsaj nekaj pametujemo, ker to pomeni, da razmišljamo. Brez misli in posledičnih dejanj se ne da nič narediti.

Stvari, ki jih lahko vsak sam, poudarjeno, KOT POSAMEZNIK naredi za boljši svet, je veliko IN JE VREDNO to početi, četudi se zdi še tako nesmiselno. V prvi vrsti pa je potrebno pri sebi premisliti in omejiti nepotrebne nakupe – za precej lagodno življenje potrebujemo zelo malo in začeti iskanje za višjimi vrednotami in ideali.

Pesimistično čutim, da se resnično nekaj dogaja in hkrati optimistično pričakujem, kam bodo te spremembe obrnile svet. Tako kot je, se dejansko zdi, ne more trajati več dolgo. Potrošniški materializem in gonja za denarjem je dosegla višek. Stanje planeta Zemlje je v razsulu. Veliki in mali se ženemo samo še za tem, kaj bomo uspeli nagrebsti skupaj, da bomo imeli čim več in da bomo čim bolj srečni. Sreče pa kar ni in ni.

Kaže se razpad nečesa starega – ponošenega, pokvarjenega, izživelega in vzpon nečesa novega – resnično boljšega, drugačnega. Ampak to boli. Boli Ameriko, boli Evropo, boli Japonsko. Ostali komaj čakajo…

Zna biti, da bomo pričeli gledati na to, kaj damo v usta, da se bo serijska potrošnja instant hrane ustavila. Zna biti, da bo dovolj troje hlač za vsakodnevno nošnjo. Zna biti, da se bomo v avto za na pot v službo usedli štirje, da bomo prihranili. Zna biti, da bo plastenka vredna veliko več kot Nike majica. Zna biti, da bo nekdo, ki bo vedel, kaj napraviti iz smeti cenjen veliko bolj kot šef Interšpara.

In prav je tako.

Ampak nekaterim je o tem razmišljati toliko hudo, kot bi občutili resničnost tega stanja.

  • Share/Bookmark

Prenova je potrebna…

Ok, po pet dni manj kot petih mesecih v tem trenutku nastaja nova objava. Ki je zgolj informativne in prehodne narave.

Ker se mi lušta poslat v medmrežje nekaj misli, ki se kopičijo v glavi, pa čeprav samo z občutkom, da ne ostajajo zgolj pri meni in ostajajo neprebrane s strani drugih.

Ker se mi zdi škoda pokopat že nastale objave, ki so odraz nekega obdobja.

Se je pa vmes marsikaj zgodilo/spremenilo/obrnilo, kar bo zagotovo mogoče ujeti med vrsticami kakega novostalega spisa, objavljene slike itd.

Ob priliki (ko se mi bo dalo) se bom malo posvetila tudi zunanjemu izgledu. Skratka načrti so! :) )

  • Share/Bookmark

A je treba tolk jest?

Ne vem, kaj se je zgodilo letos z menoj (no mogoče vem), ampak letošnji velikonočni prazniki so me prej sesuli kot pa navdali z nekim prazničnim duhom. Vsaj tiste jajčke sem vsako drugo leto rada pobarvala na neke nove barve, vzorce. Letos sem se po resnem maminem pregovarjanju v četrtek, da bo res vseh barv zmanjkalo po trgovinah, spomnila pet minut pred sedmo zvečer, da sem pomolila nos v prvo trgovino ob poti. In to je bil DM. Na moje presenečenje so celo prodajali nekaj podobnega barvam za jajčke, kupila pa sem menda res predzadnjo vrečko neke strupeno rdeče barve. No pa sej na ovitku je pisalo, da je užitna, pocrkali pa tudi nismo glede na to, da ni nobene jajce več.

Včeraj zjturaj, ko se kao užije žegnane dobrote, ko sem že slišala iz kuhinje mamino strganje hrena, me je v trebuhu nekaj zvilo. Ko sem gledala mamco in atija, kako spoštljivo prebavljata kuhan “želodec”, meso in hren, me je zvilo drugič. Iz golega spoštovanja do mamine odlične “potratne potice” sem je pojedla en kos za zajtrk. Čeprav se mi je ta zame obilen obrok valjal po prebavnem traktu vse tja do kosila, ko sem dodala običajno kosilo v malenkost manjši porciji. Do večera sem na veliko noč pomislila samo še enkrat. Ko sem pojedla naš zadnji velikonočni jajček. Tako. Mirna Bosna. Jajc več ni, hrena več ni, nekaj mesa bo pospravil ata zvečer, potica je v skrinji za hude čase.

Pa kaj mormo hudiča tolk jest in se prenajedat? Da pol do večera jamramo in se vlačmo po bajti, “kk je hudo bit sit.” Očitno res vsi naši stari običaji predvidevajo druženje ob preobilici hrane. Razumem: včasih niso imeli vseh teh stvari na mizi vsak dan, meso je bilo recimo enkrat na mesec, sicer pa krompir in žganci. Ampak zdaj? Pa saj folku med prazniki ne pride na misel nič kaj drugega, kot kako, kdaj in kje bomo spet jedli. No ja pa pili. Bog ne daj it kam na obisk – saj če ne ješ, jih ne maraš ali pa te začnejo gnjavit: “Je kaj narobe?”

Jao. Poln kufr mam hrane, pijače in teh blesavih praznikov, ki mi zatrejo tudi osnovno energijo po delu in tako s sveto obljubo, kako si bom na vseh obstoječih področjih mojega delovanja v teh dneh prišla na čisto, končujem zadnji praznični dan in komaj čakam, da se začne jutrišnji torek. (sej ne morm verjet, ampak res je :) )

  • Share/Bookmark

Kaj hudiča je narobe z VS?

Pred pol leta sem se po nekaj posvetovanjih, ogledih, razmišljanjih odločila investirati nekaj malega prihrankov v vzajemne sklade. Ker nekaterim okrog mene se je z dobrimi donosi v enem letu vloženi kapital povečal tudi za 100 %. In sem mi je zazdelo, da je čas, da tudi jaz poskusim “na hitro obogateti.” Nič lažjega! Pristop, identifikacija, vplačilo, povečana glavnica! Aham. Lej tole:

neimenovana.jpg

Razen na začetku so moje številke več ali manj močno levo odmaknjene od števila 0 na številski premici in človek bi rekel, da so tam dokaj stabilne. What the fuck is this??? Že dolgo ne pregledujem teh tečajnic, ker sem potem predvsem jezna na sebe, ker ugotavljam, da nisem ravno nek hud finančnik oz. ekonomist. Očitno sem izbrala napačen čas za vlaganje v tovrstno varčevanje. Ali kaj? Tolažim se z dejstvom, da so bile tovrstne investicije predvsem poskusne narave in da je trg vrednostnih papirjev zaradi raznoraznih kosovskih vprašanj, ameriških volitev in kitajske inflacije v svetovni krizi. Baje. In da se bo čez nekaj časa na zgornjem seznamu vse obarvalo zeleno. In da poskusit ni greh.

  • Share/Bookmark

Življenje ni potica!

Dejansko se mi ne da neki bedirat, ampak danes se mi je ene parkrat v zavest prikradla ta misel.

1. Poslušam (sicer učno slabšega) devetošolca, ki mi je pred nekaj časa zavzeto razlagal, kako bo pa on postal vodoinštalater (zanimivo nimam kaj reči, a le kje je našel to idejo?). Glede na njegovo hudo pasivnost v zvezi s stvarmi, ki niso zbiranje znamk ali pa (ofkors) vodoinštalaterstvo, me je pobč prav presenečal s kakim žarom je to razlagal in zaman sem upala, da se bo le-ta nekoč razširil na predmete kot so matematika, fizika, kemija. Nakar mi danes, potem ko so informativni dnevi mimo, sporoči, da ga je navdušila vrtnarska šola. Da ne bo pomote, v teh časih res globoko spoštujem ljudi, ki imajo radi svoj poklic, v katerem so uspešni in srečni pa naj je to vodoinštalater, vrtnar, pek, mizar… Ampak kam hudiča je šla tista njegova iskra??? Verjetno sta jo z  mamo pustila na bližnji avtobusni postaji, kjer je mama sklenila, da bo to zanj sigurno boljše, da bo lahko opravljal prakso pri sosedu z vaško cvetličarno itd. Škoda!

Kako veš, kdaj v življenju si se pravilno poklicno opredelil, v smislu da je študij pravilna izbira? Že res, da je trend v menjavi poklicev in da se da ob delu (lažje, a dražje) narediti nato še marsikaj, ampak večina ne zamenja več kot dva zelo podobna.

Zanimivo, o tem je ravno danes pisala pavot.

2. Zadnje čase (priznam, sem pač v taki fazi) veliko opazujem pare okrog sebe. In spet vrtam: ali se truditi zase, za svoja načela, predvsem pa svojo srečo, s partnerjem, ki ti to omogoča, s katerim lahko sodeluješ in rečeš ob koncu življenja “še enkrat bi naredil(a) isto” ali pa v svoje življenje sprejeti tistega, za katerega se ti zdi, da je kolikor toliko v redu, ker “boljših itak ni,” ker ”se ne morem več zaljubiti,” ker “ko so otroci, se vse zgliha,” ker blabla, pa čeprav si to priznaš zelo na skrivaj tu in tam, navzven pa živiš srečo – kao.

Reči hočem, da ugotavljam, da je živeti skupaj z nekom veliko lažje in da resno mislim, da je to glavno dejstvo zaradi katerega je marsikateri par še vedno v zakonu, na koruzi, v bogsigavedi kakem razmerju. Pa čeprav vsak zase ve, da je življenje z njim (njo) blizu vročine v peklu ali še bolje blizu najbolj hladnega dneva na Antarktiki. For what?!

3. Ekologija. Resno gledam svet okoli sebe. Če tale veter v naših krajih, zmešani letni časi in temperature, razne novo odkrite bolezni in kar je tega niso en znak, da smo hudo zabredli, potem res ne vem, kaj nas še čaka. Dilema: se truditi biti drugačen od večine, razvrščati odpadke, ravnati nepotrošniško in torej strogo ekološko ali pasti v način življenja, tak kakršen pač je, ker ti sam s tem, da vržeš enkrat na teden vrečko s plastiko v za to namenjen zaboj ali pa ne kupuješ npr. nepotrebnih oblačil, hrane, opreme v primerjavi s celotno Kitajsko, ki letno povečuje emisije škodljivih plinov, ne boš dosegel na novo ozelenelega planeta Zemlja.

4. … pa v kaki drugi objavi … tumač za danes, kot pravim nisem na minus, prej na plus :) .

  • Share/Bookmark

Prevetrimo omare

Zunaj je začel pihati veter. Močno. Po moje bo res dež. Soseda pravi hvala bogu, če ne bo šlo spet vse k vragu (kar se zelenjave in sadja tiče).

Veter pa je pihnil tudi skozi moje omare. V teh “mrzlih” dneh se debela, okorna, a topla oblačila samo kopičijo. V enem kupčku v omari je namesto 22 majic 5 puloverjev pa je kup do vrha police. Ker zima ni bila bogve kako huda, so večkrat, v kaki zmešani kombinaciji, prišla na vrsto tudi precej poletna oblačila. In tako cote tu, cote tam. Bunde, jakne, puloverji, majice, žabe … 

dsc02067.jpg 

Zadnji čas, da naredim red. Kar to in preteklo zimo (no ok, kak zelo priljubljen kos bo še vedno ostal, sploh če ima kake spominske vrednosti :) ) ni bilo niti enkrat na ogled na mojem telesu, se zbira na posebnem kupčku. Prva ga bo lahko pregledala meine schwester, če ji pride kaj prav. Zagotovo precej ostane, zato bo inventuro naredila vsaj še ena prijateljica. Ostalo roma v tavelike hervisove vrečke in do družine, kjer je 5 otrok in mama in so vedno veseli nove robe. Strgane, preveč ponošene, sprane majice npr., že doma porabimo za interne zadeve, tako da vse že ni za v peč. Če pa jim kaj ostane za podkurit, pa tudi prav. Taka varianta se mi zdi še najbolj ziher, v tistih karitasovih prostorih se vse samo kopiči in bogve, če dobijo taboljše kose res tisti, ki bi jim jih privoščila.

Tako so poličke očiščene in pripravljene na morebitno kopičenje novih modelov. Pomlad pa tudi definitivno tu.

  • Share/Bookmark

Give me some brokoli

Imam obsesijo na brokoli. Hudo se mi ga zlušta. Tistih zelenih pikic. Smešno zato, ker ga do nedavnega sploh jedla nisem. Ta okus me je nekam fejst spominjal na neko plesnivo zelenjavo, skratka v ustih se je znašel samo v pestri mešanici z drugo zelenjavo. In ko se spomnim kosil v vrtcu in nižjih razredih osnovne šole – brigalo me je, kaj moram jesti in kaj je zdravo, tiste ogabno zelene zadeve nisem dala v usta, pa če sem sedela tam do prihoda staršev (podobno kot grah – jah nekoč in mnjam sedaj). Potem pa se je zgodilo. Kar naenkrat. Zdaj mi pride, da ga zagrabim za steblo in ga obglodam. Mmmmmmmm. Give a bit of mmmmmmm to me…..

untitled.jpg

In kaj je brokoli? Spada v skupino križnic (?), tako kot cvetača in zelje. Vsebuje A in C vitamin, betakaroten, folno kislino, kalcij itd. Pripisujejo mu hudo pozitivne učinke na zdravje, baje preprečuje cel kup nastankov raka, predvsem na pljučih, želodcu, širokem črevesu in danki. Krepi imunski sistem, zmanjšuje možnost za nastanek očesne mrene, dobro vpliva na bolezni srca in ožilja, krepi kosti in se bori proti prirojenim boleznim. Vsebuje tudi sulforafan (?), ki povečuje količino encimov, ki telesu pomagajo, da se znebi rakotvornih snovi, uničuje nenormalne celice in telesu pomaga omejiti oksidacijo – proces, ki povzroča številne kronične bolezni- na ravni celic. Baje so ga prvi vzljubili Rimljani.

Sicer ima v prevelikih količinah tudi negativne vplive na telo, kar pa sploh ni čudno glede na to, kaka vsa čudna znanstvena imena se omenjajo, ko je govora o njegovih sestavinah.

  • Share/Bookmark

Cvetlični horoskop

Sem ga že večkrat zasledila in sem se zdejle odločla, da ga nekam arhiviram (za vsak slučaj, če bo treba kdaj preverit, kako trnje al pa cvet ima kdo). Ker pač včasih razmišlam, da je v marsikaki pizdariji dost resnice in ker lastnosti mojga šipka skor celo držijo.

1.–10. januarja: encijan

Dober, morda nekoliko preveč zadržan in zaprt vase. Je ranljiv in boječ, kar pa ga vseeno ne ovira na poti do cilja. Predstavnik te cvetlice je delaven človek, ki zmore vse, kar hoče. 

11.–20. januarja: osat

Nemirna narava. Naloži si precej več dela, kot ga lahko opravi. Zaradi njegovega nemirnega pristopa okolica pogosto spregleda njegove pozitivne lastnosti, kot sta dobrota in sočutje. 

21.–31. januarja: peščeni smilj

Je zagrizen modni inovator, ki mu slog veliko pomeni, zato neredko zbuja zavist okolice. Zlonamernim ne posveča veliko pozornosti in uživa v izzivih težavnih situacij. 

1.–10. februarja: omela

Je radovedna, hitra, spontana, nagnjena k tveganjem. Ženske so sposobne očarati še tako nedostopnega moškega. Močnejši spol je privlačne zunanjosti in ženske se ob njih kar topijo.

11.–19. februarja: globoček

Na videz deluje nekoliko nebogljeno, vendar se hitro upre vsakomur, ki mu kakorkoli poskuša kratiti svobodo. Potrebuje neodvisnost. Je tudi zelo vztrajen in izjemno delaven. 

20.–29. februarja: mimoza

Je zelo čustvena. Veliko se obremenjuje zaradi lastnih spodrsljajev in po navadi potrebuje podporo in pohvale okolice. Mimoza se je pripravljena žrtvovati za druge. Ima velik čut za humanost, za pomoč ljudem v stiski.

1.–10. marca: mak

Njegova lepota je omamna. Ujeti se v nevidno mrežo maka je izredno lahko, izvleči se iz nje pa veliko težje. Njegova pot je trnova, toda navajen je premagati vse ovire. Predvsem se mora vedno zavedati svoje veličine in nikoli obupavati. 

11.–20. marca: lilija

Je prevarantka, skrivnostna, neukrotljiva. Ljudi z lahkoto zapelje v zmoto. Na poti uresničevanja začrtanih ciljev ji gre vedno vse kot po maslu in lahko ji samo zavidamo. Nikoli ne odneha, naj bo še tako težko. 

21.–31. marca: naprstec

Je izredno premišljen, zato rad vnaprej podrobno premisli vsak korak in hitro najde izhod iz zapletene situacije. Je tudi dober svetovalec, ki zna prisluhniti ljudem v stiski in jim razumno svetovati. Težko ga presenetimo. 

1.–10. aprila: magnolija

Za magnolijo je značilno častihlepje. Povsod mora biti na prvem mestu in težko posluša tuja mnenja, saj je prepričana, da ima vedno prav. To je vodja, ki prepriča ljudi o svojem prav. 

1.–20. aprila: hortenzija

Priljubljena je predvsem zaradi lahkotnega značaja, družabnosti in neuničljivega optimizma. Je velikodušna in radodarna, rada se poveseli v dobri družbi. Je pa tudi malce sebična in lastnih interesov ni pripravljena žrtvovati za nobeno ceno. 

21.–30. aprila: dalija

Pogosto jo obišče sreča, zato je navajena dosegati uspehe. Je zelo samozavestna in zaupa v svoje sposobnosti, tako da ima močno samopodobo. To ji včasih preprečuje razumen pogled na dogodke in ljudi. 

1.–10. maja: šmarnica

Je občutljiva, zato jo zelo prizadeneta grobost in netaktnost okolice. Ker se mora počutiti varno, da je lahko srečna, šmarnica nujno potrebuje zanesljivega zaščitnika, ki poskrbi zanjo v vseh pogledih.

11.–21. maja: portulak

Je zelo sumničav, zato si je težko pridobiti njegovo zaupanje. Tisti, ki mu to uspe, najde v njem resničnega prijatelja in se lahko zanese nanj v vsakem trenutku. Je zvest in predan svojim prepričanjem. 

22.–31. maja: kamilica

Nepredvidljiva osebnost. Ta bitja so po eni strani sposobna temeljito spremeniti svoje okolje na vseh ravneh ali pa ves svoj zaslužek porabiti v dobrodelne namene. Morajo se naučiti živeti v harmoniji s samim seboj. 

1.–11. junija: zvonček

Že skoraj vsaka neznatna sprememba ga pahne v obup. Varnost in oporo išče v zanesljivem domu in složni družini, od koder črpa notranjo moč in pot do novih, predvsem duhovnih spoznanj. Je zelo družaben.

12.–21. junija: marjetica

Marjetica je vse prej kot pogumno bitje. Je zapečkarica, mirnega značaja in nerada tvega. Pogosto nastopa v vlogi pasivnega opazovalca, a ji vseeno uspe dosegati cilje in si poiskati svoje mesto pod soncem.

2. junija–1. julija: tulipan

So energični, izredno sposobni in zaljubljeni sami vase. Zaradi svojega magnetičnega šarma so zelo priljubljeni pri nasprotnem spolu. Toda pozor: za naklonjenost tulipana se je treba aktivno in iznajdljivo boriti.

2.–12. julija: lokvanj

Predstavniki te cvetlice so izjemno občutljivi, a prijetni ljudje z dokaj spremenljivim značajem. Zanima jih vse, kar vidijo ali slišijo, tako da so se vedno pripravljeni naučiti kaj novega. Uspešno premagujejo ovire in se znajo na vsakem koraku veseliti življenja.

13.–23. julija: vijolica

Njen glavni adut je skromnost. Najprej se skriva v senci, tako da samo opazuje in analizira. Ko pa se odloči, da se bo postavila v ospredje, pred njo ni varen prav noben tekmec. Vijolica bo zagotovo vedno dobila tisto, kar potrebuje.

24. julija–2. avgusta: šipek

Z golimi rokami se ga ne dotakneš. Ima oster jeziček, ki zbode vsakega, pa čeprav gre za dobrega prijatelja. Pozorno oko bo opazilo, da so njegove bodice v resnici dobra zaščita. Kljub močnemu obrambnemu mehanizmu je v duši nežen in dober.

3.–12. avgusta: sončnica

Sončnica pozna svojo ceno. Je uspešna in močna oseba, ki ne odstopa od svojih ciljev in se veseli vsake zmage. Sreča je ne zaslepi, zato se v življenju vedno drzno pomika naprej. Včasih je v svojem boju nedosledna. 

13.–23. avgusta: vrtnica

Vrtnica je kraljica. Navadno je nežna in zapeljiva, tako da ljudje na prvi pogled ne opazijo njene moči. Zavidajo ji mnogo stvari, zato se pogosto znajde ujeta v mrežo spletk in obrekovanj. Njena nedostopnost jo lahko včasih omejuje tudi v ljubezni.

24. avgusta – 2. septembra: ostrožnik

Ostrožnik se zadovolji z majhnimi stvarmi in rad uživa v samoti. Tako tudi pridobiva dodaten vir energije. Pri delu je vesten in ga vedno opravi v dogovorjenem roku, za to pa zahteva dobro plačilo. Včasih je strog in kritičen. Odlikuje ga dober spomin.

3.–11. septembra: nagelj

Je izreden človekoljub. Če je treba, bo tudi zadnji belič podaril revežu in zaščitil slabotne, ki se ne znajo sami braniti. Pri svojih principih trmasto vztraja, čeprav bi bilo včasih bolje, če ne bi. V njegovem značaju je moč, ki ljudi prebuja iz sna.

12.–22. septembra: astra

Čeprav ji kaj leži na duši, tega nikoli ne pokaže. Prinaša veliko radost, zato je priljubljena v vsaki družbi. Prijatelji jo zelo spoštujejo, saj je predana in vedno pripravljena pomagati, nadrejeni pa jo zelo cenijo. Je večna optimistka.

23. septembra – 3. oktobra: vresje

Predstavniki vresja so izjemno dojemljiva, vztrajna in potrpežljiva bitja. Rojene v tem obdobju odlikujejo izbran okus in prefinjene manire. Čeprav jim zunanjost veliko pomeni, pa so tudi izredno marljivi delavci.

4.–13. oktobra: kamelija

Za prijetno nežno zunanjostjo se skriva trden značaj. Kamelijo je težko zlomiti, saj se odlikuje po neomahljivi možatosti in trdnosti. Je zelo ustvarjalna umetniška osebnost in svojo nadarjenost mora vsekakor uresničiti.

14.–23. oktobra: španski bezeg

Na zunaj deluje izredno mladostno in sveže. Aktiven in prizadeven španski bezeg nikoli ne odreče pomoči in se zna žrtvovati. Mogoče je malo nadležen le s tem, ker misli, da se mora vtakniti v prav vsako stvar.

24. oktobra–2. novembra: frezija

Ljudi prepriča s simpatičnostjo, kar je pozitivna lastnost, ki ji lahko prinese napredovanje na delovnem mestu. Prevelika vztrajnost in trmoglavost pa sta kljub temu lahko pogubni, zato se ji ne obrestujeta vedno.

3.–12. novembra: orhideja

Lahko se izkaže, da ves čas živi med oblaki. Zdi se muhasta in nerazumljiva. Po svojih najboljših močeh se mora orhideja poskušati družiti s čim več ljudmi. Lahko je dober prijatelj in tudi strasten ljubimec.

13.–22. novembra: potonika

Je zdrava in vztrajna. Včasih se izgubi v puhlicah, ki ne povedo prav nič. Zaznamujejo jo kreativne ideje, s katerimi premaga še tako pretkane rivale. Med rojenimi v sredini novembra je tudi veliko čarovnikov.

23. novembra – 2. decembra: gladiola

Nima posebnih talentov, zato pa je delavna in vestna. Ni bahač in častihlepnež, kar zbuja vsesplošno spoštovanje. Prav zaradi njene skromnosti se ji mnogi približajo in ji zaupajo vse svoje misli in skrivnosti.

3.–12. decembra: regrat

Je pameten in bistroumen, le da včasih izgubi občutek za pravo mero. Čeprav mu bolj diši mirno življenje, ni preveč pametno, da se drži zase. Bolj bo na očeh javnosti, več možnosti bo imel, da mu uspe.

13.–22. decembra: lotos

Je nenavaden človek. Po glavi mu rojijo tudi najbolj nore ideje, ki jih je odločen uresničiti. Je izredno vitalen in vedno najde prave sodelavce, ki mu pomagajo izpeljati načrte. Živahen lotos je na poti k velikemu uspehu.

23.–31. decembra: planika

Je zanesljiva, potrpežljiva in mirna. Vedno drži besedo, zato se nanjo lahko zanesete. Pravi razcvet praviloma doživi v drugi polovici življenja, kar pa še ne pomeni, da mladost ni izredno pomembno obdobje za njen duhovni razvoj.  

  • Share/Bookmark

Starejši zapisi »