Kreslin z vrha - v Plesnem forumu
Vlado Kreslin.
Njegov koncert vsake kvatre pač moram doživeti. Da spet malo odplavam v mislih, se potopim v čudežno spojene besede in melodije in ga preprosto gledam, opazujem, požiram. Meni je pač slovenski no.1, odkar smo v srednji šoli slepo sledile vsakemu njegovemu koncertu, pesmi preigravale na kitarah, “Od višine se zvrti” je pa itak bila naša himna, ob kateri smo doživljale pravi mali trans.
Vrhunec njegove glasbe sem doživela nekega leta v Cankarjevem domu, kjer bi je bilo tako lepo, da si ne upam več iti, da ne pokvarim tistih občutkov - večkrat kot ne je podvajanje pač odveč. Včeraj pa je Plesni forum v Celju v svojem zanimivem in prijetnem ambientu na obisku imel Vladeka z Malimi bogovi in po nekem čudežu sem se tam znašla tudi jaz v povsem ustrezni družbi. Sem zelo vesela, da smo tja prišli z dvokomadno zamudo, ker je bila tista mala dvorana zasedena do zadnjega polovičnosedečega položaja, zato smo se znašli na “balkonu,” od koder smo bili z nastopajočimi že skoraj v intimnem pasu. Ekola - slikica (pazi na Kreslinovo senco v ozadju).
