Na uho mi je prišlo, da so možgane Alberta Einsteina po njegovi smrti “zasegli.” Hoteli so preštudirati ali je bilo z njim dejansko nekaj narobe ali pa je bil za par stopenj višje inteligence od večine znanstvenikov tistega časa. Na žalost teh “možganoajnštajnraziskovalcev” je bilo ugotovljeno, da niso njegovi možgani iz nobene nadnaravne snovi, da so enaki povprečni velikosti odraslega človeka, da niso nič bolj nagubani itd. Šele malo kasneje so, baje, namenili pozornost povezavam med levo in desno polovico in ugotovili, da jih je imel g. Einstein nenormalno veliko.
Kasneje naj bi iz tega izpeljali nove ugotovitve, da je pogoj inteligence stopnja povezanosti med levo in desno polovico in ne nagubanost možganov ali število možganskih celic. V splošnem bi lahko ljudi delili na levo in desno hemisferne, glede na to, katera polovica je v večji uporabi pri posamezniku. Jasno pa je, da je učinkovitost delovanja možganov večja ob uporabi obeh možganskih polovic in da je s tem možno tudi doseči višjo psihično stopnjo.
* Leva hemisfera skrbi za urejanje in analiziranje podatkov, govor, števila, ti ljudje naj bi bili bolj orientirani na podrobnosti in dejstva, racionalni, znanstveni, kritični.
* Desna hemisfera pa je vizualno, neverbalno in intuitivno usmerjena. Ukvarja se z zvoki, vzorci, barvami, umetnostjo, domišljijo.
Dobra usklajenost obeh polovic vpliva tudi na zadovoljstvo človeka, saj nas ustrezno menjavanje aktivnosti spodbuja k različnim delom in skrbi, da se vzpostavlja ravnovesje v življenju.
Najbrž je težava naše družbe tudi prevelika uporaba leve polovice. No moja je že. Grem zdaj delat povezave.
