Arhivirana sporočila kategorije 'nekje sem prebrala'

pivo in seks

“Pivo pomaga grdim ljudem do seksa že 2000 let.”

24281890.jpg

Stavek sem sicer zasledila v knjigi: Mark Haddon Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa.

Zgodbo pripoveduje avtističen 15-letni Christopher. Ukvarjati se začne s primerom umora sosedinega psa. Ob raziskovanju se razkriva njegova prisrčna, poštena in topla osebnost ter njegove vedenjske težave, ki mu povzročijo marsikatero preglavico.  Res prijetna knjiga, na momente smešna, a žalostna hkrati.

  • Share/Bookmark

Katero hemisfero pa ti uporabljaš?

Na uho mi je prišlo, da so možgane Alberta Einsteina po njegovi smrti “zasegli.” Hoteli so preštudirati ali je bilo z njim dejansko nekaj narobe ali pa je bil za par stopenj višje inteligence od večine znanstvenikov tistega časa. Na žalost teh “možganoajnštajnraziskovalcev” je bilo ugotovljeno, da niso njegovi možgani iz nobene nadnaravne snovi, da so enaki povprečni velikosti odraslega človeka, da niso nič bolj nagubani itd. Šele malo kasneje so, baje, namenili pozornost povezavam med levo in desno polovico in ugotovili, da jih je imel g. Einstein nenormalno veliko.

Kasneje naj bi iz tega izpeljali nove ugotovitve, da je pogoj inteligence stopnja povezanosti med levo in desno polovico in ne nagubanost možganov ali število možganskih celic. V splošnem bi lahko ljudi delili na levo in desno hemisferne, glede na to, katera polovica je v večji uporabi pri posamezniku. Jasno pa je, da je učinkovitost delovanja možganov večja ob uporabi obeh možganskih polovic in da je s tem možno tudi doseči višjo psihično stopnjo.

* Leva hemisfera skrbi za urejanje in analiziranje podatkov, govor, števila, ti ljudje naj bi bili bolj orientirani na podrobnosti in dejstva, racionalni, znanstveni, kritični.

* Desna hemisfera pa je vizualno, neverbalno in intuitivno usmerjena. Ukvarja se z zvoki, vzorci, barvami, umetnostjo, domišljijo.

Dobra usklajenost obeh polovic vpliva tudi na zadovoljstvo človeka, saj nas ustrezno menjavanje aktivnosti spodbuja k različnim delom in skrbi, da se vzpostavlja ravnovesje v življenju.

Najbrž je težava naše družbe tudi prevelika uporaba leve polovice. No moja je že. Grem zdaj delat povezave.

0568782000.gif

  • Share/Bookmark

Test: ali bi lahko varali

Med ogledom spletne strani meni všečne slovenske revije zasledim zanimiv naslov. Ali je možno na podlagi nekega testa ugotoviti, katere sorte si, kar se tiče ne/zvestobe?

http://www.viva.si/clanek.asp?ID=3592

Nekatera vprašanja so mogoče malo čudno zastavljena, ob nekaterih se bolj, ob drugih manj zamisliš, nisem pa sploh pričakovala, da bom padla ven iz zlate sredine :)

Po moje: s testi je tako, neko približno sliko dajo, ki pa vedno velja samo za tisti moment reševanja. Situacije in ljudje smo pa tako različni, da je dokončno diagnozo postavljati čista patetika. Eno veliko dejstvo kriči v teh časih na vse strani, varanje je prisotno v naši družbi že od nekdaj, samo včasih se je manj razvedelo, sedaj pa se mi včasih prav zazdi, da je to moderno. Resno začenjam verjeti, da je v življenju vsakega prišel trenutek, ko se je predal (pa čeprav samo v glavi) nekomu drugemu. Čustvena ljubezen je za moje pojme veliko hujša od enkratnega telesnega stika. Da se čustveno navežeš na drugo osebo, se je moralo v odnosu s partnerjem nekaj močno ohladiti ali pa odnos nikoli ni bil pristno izpopolnjen, to da si v čustveno intimnem stiku z dvema, zahteva pa že veliko preveč energije in sploh mislim, da se to ne da.

untitled.jpg

  • Share/Bookmark

Give me some brokoli

Imam obsesijo na brokoli. Hudo se mi ga zlušta. Tistih zelenih pikic. Smešno zato, ker ga do nedavnega sploh jedla nisem. Ta okus me je nekam fejst spominjal na neko plesnivo zelenjavo, skratka v ustih se je znašel samo v pestri mešanici z drugo zelenjavo. In ko se spomnim kosil v vrtcu in nižjih razredih osnovne šole – brigalo me je, kaj moram jesti in kaj je zdravo, tiste ogabno zelene zadeve nisem dala v usta, pa če sem sedela tam do prihoda staršev (podobno kot grah – jah nekoč in mnjam sedaj). Potem pa se je zgodilo. Kar naenkrat. Zdaj mi pride, da ga zagrabim za steblo in ga obglodam. Mmmmmmmm. Give a bit of mmmmmmm to me…..

untitled.jpg

In kaj je brokoli? Spada v skupino križnic (?), tako kot cvetača in zelje. Vsebuje A in C vitamin, betakaroten, folno kislino, kalcij itd. Pripisujejo mu hudo pozitivne učinke na zdravje, baje preprečuje cel kup nastankov raka, predvsem na pljučih, želodcu, širokem črevesu in danki. Krepi imunski sistem, zmanjšuje možnost za nastanek očesne mrene, dobro vpliva na bolezni srca in ožilja, krepi kosti in se bori proti prirojenim boleznim. Vsebuje tudi sulforafan (?), ki povečuje količino encimov, ki telesu pomagajo, da se znebi rakotvornih snovi, uničuje nenormalne celice in telesu pomaga omejiti oksidacijo – proces, ki povzroča številne kronične bolezni- na ravni celic. Baje so ga prvi vzljubili Rimljani.

Sicer ima v prevelikih količinah tudi negativne vplive na telo, kar pa sploh ni čudno glede na to, kaka vsa čudna znanstvena imena se omenjajo, ko je govora o njegovih sestavinah.

  • Share/Bookmark

Benkina Pocestnica

Zdej pa še EPP, mal reklame.

Berem knjigo Benke Pulko – Pocestnica in sem spet po dolgem času noro navdušena in jo kar požiram.

Prvič, ker je tale Benka pa res taprava baba in ker je lahko vzor vsem ljudem – tistim, ki imajo sanje, da jih vedno lahko uresničijo, če si to le resnično želijo, tistim, ki jih nimajo pa, da se jih splača imeti, sicer je “tvoj lajf mal prazn.” Aja in ker je bila uvrščena na lestvico naj moških v Playboyu, ker “ima več jajc kot marsikateri moški.”

Drugič, ker ima tako berljiv, vsakdanji in humorn jezik, da vsake kvatre bruhnem v smeh.

pocestnica_naslovka.jpg

www.benkapulko.com

Priporočam. Zelo.

  • Share/Bookmark

Zrak je hrana

Vsak dan vdihnemo približno 20000-krat.  Poleg hrane in pijače je tretji ključni dejavnik zdravja zrak.

Raziskava ameriškega združenja za zaščito okolja je pokazala, da je v kubičnem metru sobnega zraka približno 20 milijonov različnih delcev, na prometni ulici milijon, nad morskim površjem pa komaj 100 delcev tujih snovi.

Relativna vlažnost bi morala biti od 40 do 60 %; takrat se počutimo najbolje. V prostoru, kjer je vključeno gretje, vlažnost znatno pade, zrak pa poskuša potegniti vlago iz vsega. Od tu razdražena nosna sluznica, kašelj itd.

(Viva, januar 280)

Zato se je pozimi treba nujno še več gibat na zraku, pa čeprav po mestu, in prostore redno zračit. In zato grem zdele ven, ker je takooooo sonce.

  • Share/Bookmark