Moderen način osvajanja ali čas te je pofural

Situacija 1: stopi punca iz krajevnega nakupovalnega centra. Urejena pričeska, nevpadljiv makeup, petke, krilo, pač iz službe je. Hiti do svojega avtomobila tri avtomobilske vrste stran od vhoda, nakar ji pot prekriža počasimimodrseč zmanikiran črn audi. Se ustavi točno ob njej. Odpre se sovoznikovo okno, v avtu sedi prijeten mladenič temnih las, očitno višje rasti. “Zdravo, sem gledal, imaš ful dobre čevlje. Kje si jih kupila?” Punca rahlo šokirana, obstane, čeprav bi v kaki drugi manj čudni situaciji izustila stavek, ob katerem bi ga močno “zabila” in odhitela dalje. Ji naprej razlaga, da kdo vse je on, kje vse ima nepremičnine, da kako pa kaj ona in druge neprimernosti. “Ali kaj plešeš, bi šla kdaj z menoj na ples?”

  • VPRAŠANJA V RAZMISLEK 
  • Od kdaj fantje na ženskah opazijo najprej čevlje, po možnosti rahlo znošene, nič posebnega?
  • Zanima ga, kje je kupila čevlje. Ali bi tudi on rad imel takšne?
  • Ali je “in” vabiti na ples? Ali je “in” se hvaliti na polno?
  • Kaj je z njim narobe??

Situacija 2: se srečata fant in punca na neki zabavi. Nepomemben in neobvezen klepet (najverjetneje okoli vremena in najpogostejša slovenska igrica, ko se spoznamo “Od kod si? Ali poznaš tega?”)  Oba simpatična, zato verjetno deluje privlačnost. Si povesta, kaj delata, to je pa tudi skoraj vse. Naslednji delovni dan: parkirišče na delovnem mestu, punca pride do avtomobila in vidi nekaj zataknjeno za brisalcem. Rdeča vrtnica! Se nasmehne in si misli, pač nekdo jo je pobral recimo s tal in jo zataknil za prvi brisalec. Mine nekaj dni.  Za brisalcem ponovno vrtnica, tokrat roza, in kuverta, v njej hudo osladne besede. Zgodba se še nekajkrat ponovi, ugotovi se, kdo je romantik, polovica sodelavcev sedaj nenehno opreza, kdaj se bo spet pojavil, da bo razlog za smeh in debato (ker halo, nekaj se dogaja).

  • VPRAŠANJA V RAZMISLEK 
  • Ali res toliko pomeni osladnost, ki jo vidijo in opazijo vsi?
  • Ali je primerno to ponavljati večkrat?
  • Ali ne postavlja s tem v obupno neroden položaj nekoga drugega?
  • Ali so vrtnice še “in”?
  • Samo res, kaj je z njim narobe??

Situacija 3: neka razširjena družinska zabava. Fant opazi punco, niti je ne ogovarja niti ne zvabi njene pozornosti. Čez nekaj dni zvoni v njeni hiši hišni telefon, čeprav sploh ne živi več tam. Kliče fant in suvereno sprašuje mamo te punce, kaj ona počne, kje je, če lahko dobi njeno telefonsko številko, toliko da se ne povabi na obisk. Vajo ponavlja tako dolgo, dokler mami ne dopizdi in ga pošlje nekam.

  • VPRAŠANJA V RAZMISLEK:
  • Ali se je v teh časih težko dokopati do gsm telefonske številke ali mail naslova kogarkoli? Sploh če gre za nekoga, do katerega se lahko dokoplješ preko prijatelja mojega prijatelja.
  • Ali je primerno delati začeten vtis na starše, namesto na konkretno osebo?
  • Ali ni pri začetnem spoznavanju ustrezneje uporabiti kako finto (v stilu – po naključju na isti zabavi)?
  • Ampak res, kaj je z njim narobe???

Ne vem, ne razumem, samo vem, da ne deluje.

rose_1_bg_030703.jpg

  • Share/Bookmark

Ko imam rada musklfibr

Včeraj sem odprla sezono teka!

running.jpg

In danes zjutraj bi skoraj potrebovala buldožerja, da bi me dvignil iz postelje. Uuuufff! Očitno sem iz zimskega spanja prebudila nekaj novih mišic, ki so danes postale precej glasne in iščejo pozornost.

Ampak dobro. Sploh ne, da bi čez zimo dremala tudi jaz. Najmanj dvakrat tedensko je rekreacija pač morala biti, saj sicer ne vem, kako bi bilo z mojim spanjem, mojo hrbtenico in navsezadnje mojo glavo. Smučanje, odbojka, aerobika. Odpor do fitnesa sem dobila, ko sem v življenju prvič stopila vanj in mi je vse smrdelo, gabilo se mi je prijemati tiste ročke, ki jih je pred menoj prijelo ogromno prešvicanih rok. Bljek! Sem se neko določeno obdobje tudi trudila z njim, a ni pomagalo pri pregonu ne-veselja. Pač tam mi je dolgčas in nisem tip človeka, ki bi trening jemal kot absolutno trdo delo in trpljenje.

Vsako pomlad pa me začne popadati nenormalna želja po tem, da se dvignem. Od tal. Kot da me zima zbije v eno kepo. In kljub vsemu razmigavanju se ne počutim, da bi bila resno fit. To naredi šele doza teka. V naravi. In ne po asfaltu.

Torej včeraj. Obujem “adidaske,” se oblečem – preveč, ker še nisem bila prepričana o ustreznosti temperature in jo z neko vznemirjenostjo, adrenalinom (?) zaradi vprašanja, kako mi bo kaj šlo (prvič mi je vsakič znova kot razdevičenje :) ) mahnem na svojo znano najljubšo traso.

Izkupiček: soliden čas, dobro prešvicano telo, volja za naprej, volja še za vse  kaj drugega in nekaj vnetih mišic (kljub raztezanju).

  • Share/Bookmark

Čik v šipo

Če mi je pa kaj ogabno, mi je pa (valda še poleg česa) tole:

… se peljem v službo, seveda spet izračunano na zadnje minute. Se prilepim enemu belemu cliu na zadek in lepo suvereno mahava v isto smer. Prehitet ga nekak nisem mogla, pa dobro. Se mi je pa zdelo ves čas, da tipica noter neki jako telovadi. Malo jo je tudi po cesti zanašalo, enkrat jo zagledam skoraj celo na sovoznikovi strani itd. In naenkrat fuuuf nekaj prileti iz njene škatlice in se mi pripopa na šipo. Letak! Fliknala ga je skozi okno!!! Pa ni normalna, si mislim. Kot da je tak problem skladiščit smeti in papirčke dan ali dva, kot to počnem jaz :) , potem pa ob priliki vse lepo predat kanti za smeti. A ona je pucala svojo limuzino kar med vožnjo.

… se peljem iz službe no.2. Noge me bolijo, glasa skoraj ni, rahlo se mi moti, razmišljam, kako se samo še nabašem danes z ostanki kosila, pregledam maile in se spokam v posteljo. Se mi je v enem trenutku zazdelo, da se vozim s polovično koncentracijo. No good! Cesta precej prazna, s svojo dinamično vožnjo dohitim (tokrat) modro limuzino, ford fešto (al fiesta al kaj je). Nekam preveč cinca po cesti. Kar me itak razp…. Če je omejitev 90, ne vem kje je že napisano, da nič hudega, če voziš 56,7! Pa je hudo! Me zbrihta, gledam, kdaj bo modri dirkač poskočil. Ništa. In tudi ništa od prehitevanja. Nakar fuuuf, se nekaj posveti skozi okno, dirkač pa gasa. Ja kaj je blo? On/ona si je vrgel/vrgla enga na pljuča, užival/a v počasni vožnji, šele nato pa se je posvetil/a vožnji. Vse ok, ampak a pol je treba pa spet vse skupaj čez okno zabrisat? Če se že gifta v avtu, naj se zagifta do konca. Bljek! In še to, baje je tako početje kaznivo in obstaja postavka, po kateri ti “gospod miličnik” napiše kazen.

Res ne vem, mi ne pride SPLOH na misel, da bi karkoli skozi okno ven vrgla. Niti bananinega olupka, če recimo upoštevam dejstvo, da se precej hitreje razgradi. Druga stvar pa … kaj vse dela folk med vožnjo. In potem se čudimo številu prometnih nesreč… 

  • Share/Bookmark

A je treba tolk jest?

Ne vem, kaj se je zgodilo letos z menoj (no mogoče vem), ampak letošnji velikonočni prazniki so me prej sesuli kot pa navdali z nekim prazničnim duhom. Vsaj tiste jajčke sem vsako drugo leto rada pobarvala na neke nove barve, vzorce. Letos sem se po resnem maminem pregovarjanju v četrtek, da bo res vseh barv zmanjkalo po trgovinah, spomnila pet minut pred sedmo zvečer, da sem pomolila nos v prvo trgovino ob poti. In to je bil DM. Na moje presenečenje so celo prodajali nekaj podobnega barvam za jajčke, kupila pa sem menda res predzadnjo vrečko neke strupeno rdeče barve. No pa sej na ovitku je pisalo, da je užitna, pocrkali pa tudi nismo glede na to, da ni nobene jajce več.

Včeraj zjturaj, ko se kao užije žegnane dobrote, ko sem že slišala iz kuhinje mamino strganje hrena, me je v trebuhu nekaj zvilo. Ko sem gledala mamco in atija, kako spoštljivo prebavljata kuhan “želodec”, meso in hren, me je zvilo drugič. Iz golega spoštovanja do mamine odlične “potratne potice” sem je pojedla en kos za zajtrk. Čeprav se mi je ta zame obilen obrok valjal po prebavnem traktu vse tja do kosila, ko sem dodala običajno kosilo v malenkost manjši porciji. Do večera sem na veliko noč pomislila samo še enkrat. Ko sem pojedla naš zadnji velikonočni jajček. Tako. Mirna Bosna. Jajc več ni, hrena več ni, nekaj mesa bo pospravil ata zvečer, potica je v skrinji za hude čase.

Pa kaj mormo hudiča tolk jest in se prenajedat? Da pol do večera jamramo in se vlačmo po bajti, “kk je hudo bit sit.” Očitno res vsi naši stari običaji predvidevajo druženje ob preobilici hrane. Razumem: včasih niso imeli vseh teh stvari na mizi vsak dan, meso je bilo recimo enkrat na mesec, sicer pa krompir in žganci. Ampak zdaj? Pa saj folku med prazniki ne pride na misel nič kaj drugega, kot kako, kdaj in kje bomo spet jedli. No ja pa pili. Bog ne daj it kam na obisk – saj če ne ješ, jih ne maraš ali pa te začnejo gnjavit: “Je kaj narobe?”

Jao. Poln kufr mam hrane, pijače in teh blesavih praznikov, ki mi zatrejo tudi osnovno energijo po delu in tako s sveto obljubo, kako si bom na vseh obstoječih področjih mojega delovanja v teh dneh prišla na čisto, končujem zadnji praznični dan in komaj čakam, da se začne jutrišnji torek. (sej ne morm verjet, ampak res je :) )

  • Share/Bookmark

Koliko oči imamo

Včasih se tako mimogrede, sredi dneva, bežno zazrem v kako ogledalo, ki se mi čisto slučajno pojavi kje. Začutim, da me nekdo gleda in pogledam, koga zanimam. Pa se zagledam, si rečem: “Aha ti si!” in spet iščem, odvihram, govorim naprej. Nato se včasih presenetim z mislimi, v smislu: “Kako velike oči imaš!”, spet drugič: “Zdaj zdaj se bodo zaprle!”, spet tretjič: “Pa kdo si ti s temi grdimi očmi?”

Ob jutranjem prebujanju se mi te-iste oči zdijo čisto neke druge. Včasih so tako majhne in ozke. Včasih se skoraj ne vidijo, ker jih želi jutranja oteklina zaradi preobilice hrane zvečer skriti. Včasih se jih zjutraj ustrašim, saj pravijo, da danes ne morejo prenesti dnevne svetlobe.

Včasih me prime in si gledam v obraz nepremično več minut. Pravzaprav si zrem v lastne oči, ker se mi zdijo kot vodnjak – kaj vse skriva, kje je konec. Takrat padajo tudi najglobja eksistencialna vprašanja.

Ko oblečem nekaj modrega, svetlo modrega ali “pravilno” modrega, so modre. Ko sem v sivem, so sive. Ko sem v črnem, so nedoločjivih barv.

Tudi ljudje okoli mene imajo več oči. Včasih si ob kom mislim: “No daj, odpri jih, poglej okrog sebe!” Včasih mi gre ravno ta smeh, ki ga imam pri svojih rada, obupno na živce. Včasih se mi oseba zdi nepoznana, ko jo gledam v oči, ki ji ne ustrezajo.

Ko se mi oči smejijo in to opazim, se jim nasmejem nazaj in dan je noro lep.

Ko jočejo, se jim čudim, kako so lahko tako kristalne barve, ko sem pa jaz žalostna.

Ko sem jezna, želim, da me vsi gledajo v oči in me pustijo pri miru.

Ko sem v hudih dvomih, jih skrijem – naj ne izdajo svetu te skrivnosti.

eyescrop50.jpg

  • Share/Bookmark

Nekomu v slovo

Še zadnjič, pol dam pa mir s temi sentiši in naj grejo skupaj z njim na daljšo pot okoli sveta. Ampak tale zveza

fališ mi do bola

je pa najlepša Gibotova fraza ever! Pesem pa njegova-moja.

Ovo mi je škola i drugi puta ču pametnije
jer fališ mi do bola i znam da biče još i bolnije
jer svaka ljubav nova ruši vjeru u tebe
ovo mi je škola i drugi puta ču pametnije

Koje su to riječi što su meni sišle s usana
ne poznajem ni jednu šsto bi kazni ovoj bila jednaka
jer su osveta i ponos dvije sestre blizanke, rodjene u ponoč
jedna malo prije, druga kasnije

Ako ikad vratim vjeru u tebe
i onda lažna nada nikne za mene
na poljima od snova ne pušta se korijenje
ovo mi je škola i drugi puta ču pametnije

Gibonni, Ovo mi je škola

http://www.youtube.com/watch?v=cZgeWKSV2UE

 

  • Share/Bookmark

Kaj mi prihaja na misel med gledanjem big braderja…..

Hudo nabasan teden. Ura 20 nič nič, še 12 ur do predavanj, možgani na remote al pa šššššš ( -> se sam pokadi ven).

Remote: spat? Še treba glavo spraznt. Dejmo mal TV na on. Aha, KanalA začetek Big Brotherja2. Da ne bom čist out, ko bo folk spet začel o tem razpravljat pa da … itak bom imela kej za kritizirat ;)

Saj ok, saj sem v prejšnji sezoni tudi sama kdaj pofirbcala in za silo z glavnimi dogodki bila seznanjena. Če sem res čisto odkrita, v nekem navalu dolgega cajta sem celo nabavila kartico dostopa. Ampak letos je pa OČITNO pomembno just and only seks. Wtf?! Izgleda, da če si v prijavo napisal, da seksaš (zagotovo) po vsakem dnevnem obroku, pri tem zamenjaš vsaj pol kamasutra položajev in zamenjaš 7 do 8 pripomočkov, si notri. Če si napisal, da si nedolžen in se ti, v primeru da si punca, tipi gabijo, si tudi notri. Ali – da ne veš točno, kaj bi v življenju, da si se pri svojih dvajsetih komaj približno začel spoznavat, pa če imajo oni kako idejo, kak bi ti lahko bil, za prodat, te kupjo in si tudi notri.

Za posladek so zopet povabili Gačanoviča (al whatever) in Maxa Modica, prosim. Maxa Modica! Kot da ta ni sinomim seksualnih vsebin, ko zaslišim njegovo ime, najprej pomislim na hard porniče. Za povrhu pa še Tina iz BB1 – cela naduvana, predstavnica veleslavnih bistroumnih izjav, a (pazi) hudo lepa, doterana do zadnjega detajla. Če potegnem črto – kaj bomo/bodo torej gledali/poslušali do 14. junija?

  • seks, seks, seks (no saj hočejo to?! “pa bo res”)
  • alkohol (saj je pa to prva stvar, ki so se je stanovalci oprijeli ob prihodu)
  • komentarje okoli seksa
  • komentarje kako so pa lani bili kul (če se poskusimo spomniti … japajade)
  • preučevanja, kak bi kdo moral biti, da bi seks (ne)dogajal
  • nasvete za šoping (?)

In zanimivo, da je veliko mladine skoraj vsak dan v takem stanju, kot sem sama danes, ko sem se po dolgem času spravila pred televizor. Da je tudi sicer veliko folka, ki gledajo dnevno tv večino časa. In tako bomo spet imeli lepe vzore dnevno pred nosom, kako živeti in se obnašati, kaj je spodobno in kaj (kao ni) perverzno, kako gojiti lepe odnose, kako se ne ozirati na druge, kako se pričkati, kako si in samo, če se daš dol pred celo Slovenijo itd. Kako se potem čudimo, da mladina že pri 12, 13 letih seksa ko zmešana, starši pa to po novem komentirajo “v življenju je treba vse čimprej probat, da se najdeš.”

In meni postaja slabo. Občasno bom oddajo pogledala toliko, da dopolnim zgornji seznam.

p.s. pozabla dodat: če bo to kdo bral in si mislil “lej jo, kk je zafrustrirana”.  A – a, daleč od tega, razumem vse do meje tojepapreveč.

  • Share/Bookmark

ah ha, sail away with me…

Baby when I met you there was peace unknown
I set out to get you with a fine tooth comb
I was soft inside
There was something going on
You do something to me that I can’t explain
Hold me closer and I feel no pain
Every beat of my heart
We got something going on
Tender love is blind
It requires a dedication
All this love we feel needs no conversation
We can ride it together , ah ha
Making love with each other , ah ha

Islands in the stream
That is what we are
No one in between
How can we be wrong
Sail away with me
To another world
And we rely on each other , ah ha
From one lover to another , ah ha

I can’t live without you if the love was gone
Everything is nothing when you got no one
And you walk in the night
Slowly losing sight of the real thing
But that won’t happen to us and we got no doubt
Too deep in love and we got no way out
And the message is clear
This could be the year for the real thing
No more will you cry
Baby I will hurt you never
We start and end as one
In love forever
We can ride it together , ah ha
Making love with each other , ah ha

http://www.youtube.com/watch?v=lixDK_tMEhE&feature=related

  • Share/Bookmark

« Novejši zapisi
Starejši zapisi »